V Paragvaju so prijeli nekdanjega brazilskega policijskega načelnika Silvineija Vasquesa, ki je pobegnil iz Brazilije po obsodbi zaradi vloge v domnevnem poskusu državnega udara, povezanega z bivšim predsednikom Jairjem Bolsonarom. Vasquesa so aretirali na mednarodnem letališču Silvio Pettirossi v Asunciónu zaradi "tatvine identitete", saj se je poskušal izogniti mejnim kontrolam s pretvarjanjem, da je paragvajski državljan.

Nekdanji direktor Cie John Brennan se boji, da bi sodnik, ki pogosto odloča v prid Donalda Trumpa, lahko obravnaval primer, ki zadeva njega in druge. Zdaj zahteva posredovanje sodišča. Hkrati je zvezni sodnik v Washingtonu odredil Trumpovi administraciji, da mora 137 Venezuelcem, ki so bili nepravilno izgnani iz Združenih držav in poslani v Salvador, omogočiti zaslišanja.

Ustanovitelj WikiLeaksa, Julian Assange, je na Švedskem vložil kazensko prijavo proti Nobelovi fundaciji, pri čemer jo obtožuje, da je Nobelovo nagrado za mir spremenila v "instrument vojne". Razlog za to je podelitev nagrade venezuelski opozicijski voditeljici Maríi Corini Machado. Assange trdi, da nagrada krši Nobelova načela in omogoča vojne zločine.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je zahtevala od Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC), da se zaveže, da ne bo preganjalo Trumpa. ZDA so grozile s sankcijami proti ICC, če sodišče ne bi opustilo preiskav o ameriških vojakih v Afganistanu in izraelskih voditeljih glede vojne v Gazi. Hkrati pa ZDA pod Trumpom še naprej izvajajo pritisk na Venezuelo, kar nekateri vidijo kot nadaljevanje 'Monroejeve doktrine' in ameriškega vmešavanja v Latinsko Ameriko.

Jared Kushner, zet nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, se je znašel pod drobnogledom zaradi svoje vloge v zunanji politiki ZDA. Analitik Judd Legum trdi, da je Kushner s svojim sodelovanjem v pogajanjih z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom glede potencialnega mirovnega sporazuma v Ukrajini in pri pogajanjih o Gazi verjetno kršil zakon, saj bi kot predstavnik Trumpove administracije lahko bil opredeljen kot poseben vladni uslužbenec. Poleg tega je politologinja Laurence Nardon kritizirala Trumpovo zunanjo politiko, ki naj bi s svojim ignoriranjem mednarodnega prava in ustaljenih zavezništev jezila Trumpove podpornike.

Zaradi preiskave proti Federici Mogherini zaradi suma korupcije in favoriziranja pri dodeljevanju pogodb, se je njeno ime povezalo s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, kar bi lahko ogrozilo njen položaj. Federica Mogherini je po aretaciji odstopila s položaja rektorice College of Europe. O svoji odstopni izjavi je osebno obvestila zaposlene in študente.

Andrew Egger in Will Saletan sta obravnavala presenetljivo potezo Trumpa, da pomilosti nekdanjega predsednika Hondurasa Juana Orlanda Hernándeza, ki je bil obsojen v ZDA. V Hondurasu so potekale predsedniške volitve, medtem ko je Trump pozval svoje podpornike v Tennesseeju, naj podprejo republikanskega kandidata Matta Van Eppsa na posebnih volitvah.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je uradno zaprosil predsednika Icchaka Hercoga za pomilostitev. Netanjahu je utemeljil, da je hitra končanje korupcijskega procesa, ki teče proti njemu, nujno za »nacionalno spravo«. Dejal je, da je konec procesa, ki se je začel pred nekaj leti, v nacionalnem interesu Izraela.

Po poročanju Washington Posta naj bi obrambni minister Pete Hegseth ukazal ubijanje neoboroženih ljudi na Karibskem morju. Hegseth obtožbe ni zanikal, temveč je poročanje označil za lažno in usmerjeno v diskreditacijo. Zagovarjal je "smrtonosne udare" proti domnevnim "narko-teroristom". Hkrati je Donald Trump napovedal pomilostitev nekdanjega predsednika Hondurasa Juana Orlanda Hernandeza, ki je bil leta 2024 obsojen zaradi trgovine z drogami in orožjem na 45 let zapora.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da bodo ZDA "zelo kmalu" začele ukrepati proti tihotapcem drog v Venezueli tudi na kopnem. Trump je že septembra odredil napade na ladje, ki naj bi prevažale droge v Karibskem morju, in razmišljal o atentatu na venezuelskega predsednika Nicolasa Madura. Prav tako je napovedal možnost novih vojaških operacij v Venezueli, s čimer se stopnjujejo napetosti z južnoameriško državo.

Nekdanjega brazilskega predsednika Jairja Bolsonara so aretirali zaradi poskusa državnega udara po izgubljenih predsedniških volitvah. Aretacija je sprožila mednarodni odziv, saj je ameriško veleposlaništvo kritično ocenilo delovanje brazilskega sodstva. Ta dogodek zaostruje odnose med Brazilijo in ZDA, medtem ko predsednik Lula išče blažjo politiko s strani Trumpove administracije.

Posebno sodišče v Bangladešu je nekdanjo premierko Šejko Hasino obsodilo na smrt zaradi zločinov proti človečnosti, ki naj bi jih zagrešila med zatrtjem študentske vstaje lani. Ta je terjala več sto življenj in privedla do njenega padca po 15 letih na oblasti. Nekdanji notranji minister Asaduzzaman Khan Kamal je bil prav tako obsojen na smrt.

Donald Trump je uradno zaprosil izraelskega predsednika Isaaca Herzoga, naj pomilosti premierja Benjamina Netanjahuja. V pismu je sojenje Netanjahuju označil za politično in neupravičeno.

Turško pravosodje je izdalo arestni nalog za izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja in druge izraelske uradnike zaradi obtožb o genocidu v Gazi. Ta poteza zaostruje odnose med Turčijo in Izraelom. Hkrati pa se v Izraelu nadaljujejo prizadevanja vlade za oslabitev izraelske vojske, kar sledi prizadevanjem za omejitev moči sodstva.

Republikanci v ameriškem senatu so zavrnili zakonodajo, ki bi omejila pooblastila predsednika Donalda Trumpa za vojaški poseg v Venezueli. Hkrati je senator John Thune zavrnil možnost ukinitve obstrukcije (filibusterja), kljub Trumpovim predlogom.

Trumpova administracija je v srečanju s kongresniki priznala, da nima pravne podlage za napad na Venezuelo. Bela hiša je sicer zagotovila, da so njihova dejanja skladna z zakonodajo o oboroženih spopadih in da sledijo Trumpovi usmeritvi za zaščito Američanov pred narkoterorizmom. Razprava je potekala v luči trenutne vojaške operacije proti trgovini z drogami.

V Izraelu so aretirali nekdanjega vojaškega tožilca zaradi razkritja dokazov o domnevnih vojnih zločinih izraelske vojske (IDF) nad Palestinci. Po navedbah naj bi video razkrival, da so vojaki skupinsko posiljevali palestinske zapornike. Premier Benjamin Netanjahu, ki je sam pod obtožnico, je vojaškega odvetnika zaprl zaradi razkritja nasilnih zlorab IDF nad Palestinci.

Izrael se je znašel v paniki zaradi uhajanja videoposnetka, ki prikazuje domnevno spolno zlorabo palestinskega zapornika s strani izraelskih vojakov. Premier Netanyahu je izrazil zaskrbljenost, da to predstavlja najresnejši napad na odnose z javnostjo, ki ga je Izrael doživel od svoje ustanovitve. Nacionalni varnostni minister Itamar Ben-Gvir je vojake označil za heroje.

Nekdanji predsednik Donald Trump je napovedal, da se ne bo udeležil ustnih obravnav vrhovnega sodišča glede carin. Poleg tega je Trump prikazan kot nekdo, ki si prizadeva potrditi svojo pravico do neomejenega delovanja po svetu, kar ga prikazuje v negativni luči.

Donald Trump je izjavil, da se ne bo potegoval za tretji mandat, pri čemer se sklicuje na ameriško ustavo. Medtem pa se pojavljajo nove informacije o njegovem delovanju: razkrita so pisma, ki nakazujejo tajno sodelovanje Liz Cheney s posebnim tožilcem Jackom Smithom v preiskavi o dogodkih 6. januarja. Poleg tega nekdanji tožilec Glenn Kirschner opozarja na tri pomembne udarce za Trumpa v zadnjih 24 urah, medtem ko je ministrstvo za pravosodje izbrisalo dokument o pomilostitvi posameznika, ki je bil vpleten v dogodke 6. januarja.

Mike Johnson je branil Trumpov video, v katerem ta bombardira protestnike z iztrebki, češ da gre za satiro. Strokovnjaki so kritizirali Trumpovo hvalisanje o vplivu na Indijo glede nakupa ruske nafte, češ da prikriva neuspeh. Republikanski zakonodajalci so izrazili frustracije nad Trumpovim prevzemanjem moči. Analitik je obtožil Mika Johnsona, da je utišal žrtve Epsteina, da bi zaščitil Trumpa.

Izrael je opozoril Hamas, da bo sprožil "pekel", če se ne bo razorožil v skladu z mirovnim načrtom Donalda Trumpa za Gazo. Medtem je Trump med obiskom v Jeruzalemu pozval izraelskega predsednika k pomilostitvi Benjamina Netanjahuja, ki mu sodijo od leta 2020. Kandidat za župana New Yorka, Zohran Mamdani, zavrača poziv Hamasu k razorožitvi in vztraja pri obljubi o aretaciji Netanjahuja.

Donald Trump je razglasil 60-dnevno premirje med Izraelom in Hamasom, ki so ga posredovale ZDA s pomočjo Katarja in Egipta. Hamas naj bi zahteval jamstva za trajni mir in izključil predajo orožja. Medtem je Trump odredil izplačilo plač ameriškim vojakom kljub zaustavitvi vlade in obtožil demokrate, da so povzročili zaustavitev. Pojavile so se tudi informacije o njegovih preteklih ukazih za usmrtitev ljudi na venezuelski ribiški ladji.

Pavel Bělobrádek iz KDU-ČSL je napovedal, da bo verjetno hnutí ANO sestavljalo manjšinsko vlado s podporo Motoristov in SPD. Obenem je izrazil olajšanje, da ANO ne bo dosegla ustavne večine. Vít Rakušan, predsednik Starostov in neodvisnih, pa je napovedal, da bo njegovo gibanje v parlamentu delovalo kot trda opozicija in zavrnil sodelovanje z ANO.

Nekdanjega francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja je sodišče v Parizu obsodilo na pet let zapora zaradi 'zločinskega združevanja' v povezavi z nezakonitim financiranjem njegove predsedniške kampanje leta 2007 z libijskim denarjem. Poleg zaporne kazni je prejel tudi denarno kazen v višini 100.000 evrov in petletno prepoved opravljanja javnih funkcij. Sarkozy je obsodbo označil za škandal in napovedal pritožbo.

Donald Trump je v zadnjih dneh tarča kritik glede izjav o avtizmu in Tylenolu, pri čemer je senator John Thune izrazil zaskrbljenost. Hkrati Bela hiša zahteva preiskavo varnostnega incidenta v Združenih narodih, kjer se je ustavila tekoča stopnica s Trumpom in njegovo ženo. Po drugi strani pa odposlanec Steve Witkoff napoveduje preboj glede Gaze v prihodnjih dneh. Medtem pa se pojavljajo poročila o morebitni obtožnici proti nekdanjemu direktorju FBI Jamesu Comeyju zaradi laganja kongresu, medtem ko nekateri analitiki trdijo, da je Trump dal zeleno luč za tretjo svetovno vojno.

Nekdanji brazilski predsednik Jair Bolsonaro je bil obsojen na 27 let in tri mesece zapora zaradi vpletenosti v "zločinsko organizacijo" in načrtovanja državnega udara po izgubljenih volitvah leta 2022. Obsodba je naletela na ostro kritiko v ZDA. Medtem pa je Zbigniew Ziobro, podpredsednik stranke PiS, na platformi X komentiral smrt Charlieja Kirka, aktivista, povezanega z Donaldom Trumpom, ki je bil ustreljen v ZDA. Ziobro je to primerjal s preganjanjem duhovnikov na Poljskem.

Brazilsko vrhovno sodišče je obsodilo nekdanjega predsednika Jairja Bolsonara na več kot 27 let zapora zaradi njegove vpletenosti v poskus državnega udara. Donald Trump je obsodbo označil za neupravičeno in jo primerjal s poskusom, ki so ga izvedli proti njemu. Bolsonaro je trenutno v hišnem priporu v Braziliji. Štirje od petih sodnikov so glasovali za obsodbo Bolsonara, ki je bil spoznan za krivega organiziranja kriminalne združbe.

Visoki uradnik Trumpove administracije je obtožil sekretarko za domovinsko varnost Kristi Noem za »nerodno« napako, ki je povzročila nenamerno »diplomatsko žalitev«. Medtem je zvezno pritožbeno sodišče odločilo, da predsednik Donald Trump ne more uporabiti zakona iz 18. stoletja za pospešitev deportacij ljudi, ki jih njegova administracija obtožuje članstva v venezuelski tolpi.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je pozval k pregonu Georgea Sorosa in njegovega sina Alexa Sorosa po zakonu RICO (Racketeer Influenced and Corrupt Organizations Act) zaradi njunega financiranja nasilnih protestov in drugih dejavnosti v Združenih državah Amerike. Trump ju je označil za "psihopata" in dejal, da ne bo dovolil, da "lunatiki raztrgajo Ameriko". Obtožuje ju, da podpirata nasilne proteste in ustvarjata politično zmedo po vsej Ameriki. Hkrati pa poročila navajajo, da je fundacija Gates prekinila vezi s svetovalnim podjetjem Arabella Advisors.

V streljanju v katoliški šoli Annunciation v Minneapolisu sta bila ubita dva otroka, več kot deset pa je bilo ranjenih. Po poročanju naj bi strelec, identificiran kot Robin Westman, imel tri pištole, na eni pa je pisalo 'Ubij Donalda Trumpa'. Westman je po streljanju, v katerem je bilo ranjenih 14 otrok, storil samomor. Župan Jacob Frey je izrazil ogorčenje nad odzivi, ki so se omejili na 'misli in molitve'.

Republikanska stranka v Nevadi je predlagala izgradnjo visokovarnostnega imigracijskega centra, imenovanega "Coyote Compound", kar je sprožilo kritike zaradi domnevne rasistične in nasilne narave predloga. Medtem pa je sodišče v Južni Koreji odredilo aretacijo Kim Keon Hee, žene nekdanjega predsednika Yoon Suk Yeola, zaradi suma korupcije, manipulacije z delnicami in vmešavanja v volitve.

Medtem ko se zdi, da je novi glavni državni tožilec Ivan Turudić osredotočen na razkrivanje kriminala, ki naj bi ga zagrešila zagrebška politična opcija Možemo in njen voditelj, župan Tomislav Tomašević, njegova ekipa intenzivno preiskuje to področje. Hkrati pa je predsednik Zoran Milanović izstopil kot eden redkih evropskih voditeljev, ki odkrito kritizirajo izraelsko politiko do Gaze in poziva k uvedbi sankcij proti Izraelu zaradi načrtov etničnega čiščenja Palestincev.

V Združenem kraljestvu se soočajo s kritikami zaradi uporabe protiteroristične zakonodaje proti aktivistom in protestnikom, ki podpirajo Palestino. Roger Waters bi lahko bil obsojen na 14 let zapora zaradi podpore organizaciji Palestine Action. Prav tako so bile aretirane starejše osebe zaradi mirnih protestov proti izraelskemu genocidu. Kritiki opozarjajo, da britanska država zlorablja zakonodajo za zatiranje protesta in solidarnosti s Palestino.

Sodišče Evropske unije (CJUE) je pritrdilo italijanskim sodnikom v sporu glede centrov za pridržanje migrantov v Albaniji. Italijanska vlada je tja poslala migrante, rešene na morju, italijanski sodniki pa so odredili njihovo vrnitev v Italijo. CJUE je presodilo, da lahko sodnik določi varne države izvora. Italijanska vlada je izrazila presenečenje nad odločitvijo, medtem ko je sodniško združenje ANM poudarilo, da sodniki niso delovali proti vladi, temveč so predlagali interpretacijo, ki jo je sodišče EU zdaj potrdilo.